Domov

O bolnici Franja

Neurje

Leto po neurju

Obnova

Spet odprta


 

 

O bolnici Franja

Bolnica ,Franja' je danes takšna, kakršna je bila zgrajena v letih hude preizkušnje (1943-1945). Ostala je neuničljivo izročilo veličine osvobodilnega boja in trpljenja slovenskega naroda in tudi iznajdljivosti zdravstvenih delavcev, ki so v najtežjih okoliščinah našli najprimernejšo rešitev za pomoč ranjenim borcem.
Sprva ni bilo niti znanja niti izkušenj, kam s partizanskimi ranjenci, kako jih obvarovati pred sovražnikom in primerno zdraviti. Prvi ranjeni borci so našli zavetje na samotnih kmetijah rodoljubov ali pa na domovih občanov, vključenih v OF. Medicinska znanost vojnega zdravstva se je dotlej naslanjala na urejene fronte in globoko zaledje, na obilje prevoznih sredstev, pripomočkov za zdravljenje in zdravstvenih delavcev. V partizanskih okoliščinah pa vsega tega ni bilo. Osnovna naloga partizanskega zdravstva je bila v tem, da nudi ranjencu prvo pomoč na kolikor toliko varnem mestu, ga odnese ali odpelje iz območja bojev na varno in skrito mesto, kjer poleg splošne nege prejme zdravniško - ali še bolje - kirurško pomoč.

Zgrajena je bila za zdravljenje ranjencev in težjih bolnikov na območju 9. korpusa slovenske partizanske vojske, ki se je proti koncu leta 1943 na Primorskem in v delu Gorenjske srdito spopadala z Nemci. Novembra so se partizanske enote skupaj z ranjenci iz Cerkljanske umaknile na Gorenjsko, a žal so ob tem utrpele hude izgube. Po vrnitvi na Primorsko je tako dozorela ideja o gradnji skrite partizanske bolnice. Prostor zanjo je dr. Viktorju Volčjaku pokazal domačin Janez Peternelj. Konec leta 1943 so začeli v divji, težko dostopni soteski Pasice z gradnjo prve barake, ki je 23. decembra že sprejela prve ranjence. 22. januarja 1944 je vodenje bolnice prevzela dr. Franja Bojc-Bidovec in ostala s krajšimi prekinitvami upravnica do konca vojne. 5. maja 1945 je osebje skupaj z 98 ranjenci zapustilo bolnco in tako je bilo sklenjeno partizansko obdobje njenega obstoja.

SVPB Franja, imenovana tudi "oddelek B", je bila ustanovljena kot centralna bolnica za zdravljenje težjih ranjencev in bolnikov. V ožji in širši okolici pa je bilo več manjših oddelkov. Skupno se je v vseh oddelkih zdravilo okoli 1000, samo v oddelku B pa 522 ranjencev raznih narodnosti. Med zdravljenjem je umrlo 61 borcev, ki so jih pokopali na skrivnem mestu. Za lažjo identifikacijo so umrlim položili v grob stekleničko, v kateri je bil listek z osebnimi podatki.

Obstoj in delovanje bolnice sta bila odvisna vsaj od dveh dejavnikov. Eden je bil ohranjanje tajnosti lokacije, za kar je bilo potrebno strogo upoštevanje vseh varnostnih ukrepov. Zelo pomembno vlogo so igrali tudi domačini, ki so zvesto in zanesljivo pomagali bolnici.

Kljub težkim pogojem in čeprav so se lotevali tudi zahtevnih kirurških posegov, je v večini primerov zdravljenje potekalo uspešno. Zdravila in sanitetni material so zbirale terenske organizacije, občasno so jih pošiljali zahodni zavezniki. Razne ortopedske pripomočke so izdelali v lastnih delavnicah, na izviren način so poskrbeli tudi za sterilizacijo obvez in instrumentov. Preskrba z drugimi življenjskimi potrebščinami je bila organizirana dobro, saj ranjenci nikoli niso trpeli lakote. Deležni so bili razvedrila, svežih novic in kulturnih prireditev. Od maja 1944 dalje so izdajali celo svoje glasilo, imenovano Bolniški list.

Centralni oddelek v dolini Pasice je imel nazadnje kar 11 barak, med njimi rentgen in lastno električno centralo. V desetletjih po II. svetovni vojni je bilo zanimanje za Franjo vseskozi veliko. Obiskovalci so prihajali z vseh celin. Skrb za njeno vzdrževanje in obnavljanje je prevzel Mestni muzej Idrija. Potrebno je bilo veliko truda in sredstev, da se je bolnica vsa povojna leta ohranjala v avtentični obliki. še posebej pa to velja za obnovo po katastrofalni naravni nesreči, ki je Franjo prizadela januarja 1989. Ogromen kamnit plaz, ki je zgrmel v sotesko, je povzročil pravo razdejanje. Zasuta je bila dostopna pot in porušene prve tri barake, nekaj drugih pa poškodovanih. Ker je obstajala možnost, da bi ob večjem deževju voda zalila barake in inventar v njih, so pred pričetkom sanacije le-tega evakuirali v muzejski oddelek v Cerknem. Sledilo je odstranjevanje plazu in obnova barak.

Bolnica je bila za obiskovalce ponovno odprta 10. junija 1990. Po zaslugi prizadevnosti tedanjega muzejskega vodstva in ob pomoči številnih prispevkov posameznikov, društev in delovnih organizacij iz cele Slovenije pa tudi zamejstva in tujine je ta enkraten kulturni spomenik ohranjen v spomin in opomin sedanjim in bodočim generacijam.

Leta 1997 je bolnica prejela priznanje, ki ji ga je podelilo Ameriško združenje med vojno rešenih letalcev v zahvalo za pomoč ameriškemu pilotu Haroldu Adamsu.

25 januarja 2007 leta je bila bolnica Franja upisana v Europsko kulturno dediščino. V Sloveniji v Europsko kulturno dediščino spadajo še cerkev sv. Duha na Javorci nad Tolminom, ki so jo leta 1916 zgradili avstroogrski vojaki v spomin na padle tovariše, ter na Žalah po Plečnikovih načrtih zgrajen mogočen vhod in 14 mrliških vežic.

vir: Mestni muzej Idrija in Janko Razpet

Na vrh


Neurje uniči bolnico Franjo

18. septembra 2007 je bilo zjutraj na območju Cerkljanskeg hribovja močno deževje, ki se je stopnjevalo do popoldneva. Ob 13 uri je deževje doseglo vrhunec in hudournik potoka Čerenščica, ki teče skozi sotesko Pasice, kjer je bila znamenita Partizanska bolnica Franja, danes muzej, se je v nekaj minutah izjemno dvignil in dobesedno odplaknil lesene objekte. V tem času zaradi slabega vremena v soteski na srečo ni bilo obiskovalcev. Oskrbnik Rade Panič, ki je bil tisti dan v bolnici Franja se je le s pomočjo svoje intuicije in iznajdljivosti rešil iz nevarnosti. Celoten muzej je uničen, na svojem mestu sta ostali le dve baraki.

Na vrh


Leto dni po neurju

V četrtek 18. sebptembra 2008 je bila prva obletnica, ko je leta 2007 severnozahodno Slovenijo zajelo neurje. Še največ škote so utrpeli v Železnikih, ki se pa počasi vračajo v normalno stanje. Tudi v Cerknem ni več opaziti sledov lanskih poplav. Le v soteski Pasice še ni tako kot bi moralo biti. Ker je za bolnico Franja veliko zanimanje je padla odločitev, da se bolnico Franja obnovi. Najprej se je pripravilo projekte za obnovo, zato je bila čez poletje še začasno odprta za obiskovalce. Po izteku sezone pa so že stekla dela pri obnavljanju. Najprej je bilo treba vsa razdejanja počistiti in pospraviti. Precej stvari se je že obnovilo, to so poti, podporni zidovi ob strugi potočka Čerenščice, novi mostovi čez skale ob slapu do vhoda bolnišnice. V sami soteski se je pospravilo razdejanje kolikor se je dalo. Vendar je ostalo še veliko dela. Veliko stvari je bilo treba narediti le ročno, saj s stroji ni možno priti v sotesko. Odstraniti so morali ves naplavljen materjal, pripraviti vse temelje in postaviti nazaj barake.....

Na vrh


Obnova bolnice Franja

18. septembra 2009 je minilo že dve leti, ko je neurje odneslo in uničilo bolnšnico Franja. Bolnišnica je od lanske jeseni zaprta. Saj v soteski potekajo gradbena dela z obnovo bolnišnice. Med tem časom so temeljito prenovili sotesko, poglobili strugo Čerenščice, ob poteh so se postavile nove kovinske ograje zaradi večje varnosti bodočih obiskovalcev, izdelani so nove kovinske konstrukcije mostov. V začetku decembra so bile spet obnovljene in postavljene vse barake. Izvajalci so se res potrudili in trenutno obnovo opravili v dosti krajšem času in tudi stroški so do sedaj dosti nižji od predvidenih. Opraviti je treba še notranjo opremo barak, jih prebarvati, ter urediti ostale podrobnosti. Kot predvidevajo naj bi bila bolnica Franja za obiskovalce spet odprta aprla 2010. Kljub temu, da bo obnovljena po originalni zasnovi ne bo nikoli več taka kot prej. Največji problem je invertar, ki ga je neurje odneslo in bo težko dobiti drugega čim bolj sličnega originalnemu iz začasa vojne.

Na vrh


Bolnica Franja spet odprta

Partizanska bolnišnica Franja, ki jo je 18. septembra 2007 velika povodenj skoraj v celoti odnesla, je v soboto 22. maja 2010 ponovno odprla vrata obiskovalcem. Franjo so uradno odprli za oglede 19. maja 1946, za kulturni spomenik so jo razglasili leta 1952, za spomenik državnega pomena leta 1999, od leta 2000 pa je vpisana na Poskusnem seznamu svetovne dediščine pri Unescu. Poklonila se ji je tudi sodobna Evropska unija in ji za njene vrednote pred ujmo 2007 med prvimi v Sloveniji podelila znak Evropske dediščine. Slavnostni govornik pri odprtju bolnice Franja je bila ministrica za kulturo Majda Širca. Po kulturnem programu, ki ga je na parkirišču pred vhodom v sotesko Pasice spremljalo kakih 1500 ljudi, so se obiskovalci odpravili na ogled prenovljene bolnice Franja. Po prvih ocenah naj bi sicer vodna ujma v partizanski bolnici Franja leta 2007 povzročila za 4,134 milijona evrov škode. Visoka voda je odnesla večino originalnih muzejskih eksponatov, tako da so v sanaciji uspeli najti in restavrirati le 225 izmed več kot 800 predmetov. Stroški sanacije bolnišnice Franje so znašali 2,375 milijona evrov, kar je manj od prvotno predvidenih. Razen za osrednji del kulturnega spomenika, katerega lastnik je občina Cerkno, so poskrbeli tudi za trajno sanacijo poti, struge potoka in zgradili sistem zaplavne in lovilne pregrade v zaledju.

Na vrh

Izdelava in oblikovanje: Janko Razpet


 

    SLOhosting.com priporoča :