Domov

Žled


 

Žled

Po dokaj mili zimi je Slovenijo zajela prava katastrofa. Konec januarja je pričelo v višjih legah snežiti, v nižjih legah pa deževati. Takrat so ozračje sestavljale tri plasti različno toplega zraka. Zato so snežinke v toplem ozračju prehajale v dež. Ta pa se je v spodnji mrzli plasti zraka spreminjal v ledeni dež, ki se je kot žled oprijemal dreves. Ta ledeni dež je padal nekaj dni. Zaradi žleda so postale veje dreves vedno težja, saj je bila debelina plasti ledu tudi do pet centimetrov. Zaradi ogromne teže ledu so se veje in vrhovi dreves lomili. Tudi drevesa je pričelo ruvati, posebno bukova drevesa na bolj strmih predelih. Poruvana drevesa so padala ena na drugo, tako, da postal cel breg gol. Trgali so se električni vodi niske in visoke naetosti, lomili so se drogovi. Tako je prišlo do izpada elektrike. Ker pa je po domovih praktično vsaj ena zmrzovalna skrinja ali omara, kjer se hrani meso, je bilo potrebno poskrbeti, da to ne bi pričelo odtajati. Tako se je za naš zaselek Pri cesti dobilo en električni agregat, na katerega se je za ene dve uri priklopilo zmrzovalne skrinje in omare ene hiše, nato pa sega je prestavilo do druge hiše. Tako je agregat krožil od hiše do hiše, dokler se ni dobilo še več agregatov, ki so bili dlje časa priklopljeni in jih ni bilo potrebno stalno memeščati. Podobno je bilo tudi po drugih zaselkih. Ko pa so elektrikarji pregledali in popravili lokalna niskonapetostna omrežja, ki so priključena na lokalne transformatorske postaje, se je dobilo večji električni agregat, ki je napajal cel zaselek. Na pomoč so priskočili gasilci prostovoljnih gasilskih društev, ki so pričeli čistiti in odpirati zaprte poti in iz njih odstranjevat podrta drevesa in polomljene veje. To je bilo nevarno delo, daj se je lahko vsak čas odlomila kaka veja, ki bi lahko padla na nekoga in ga poškodovala, tudi smrtne poškodbe so bile možne. Škoda, ki je nastala je ogromna. Veliko gozdov je uničenih, popomljeno in zruvano je sadno drevje, poškodovano elektrilno omežje, pretrgane tlefonske povezave. V gozdovih, je bilo najprej potrebno odstraniti poškodovane smreke in iglavce, da se ne razmnoži lubadar ali zalubnik. Listavci niso tako nevarni, da bi se razmnožili zajedalci. Čiščenje in odpravljanje posledic žledoloma bo trajalo še kar nekaj let, posledice pa bodo vidne še cela desetletja. Veliko izgubo predstavlja tudi niska cena lesa. Saj se je na trgu pojavila velika količina in zato je ponudba dosti prevelika od povpraševanja.

Na vrh


 

Izdelava in oblikovanje: Janko Razpet


 

    SLOhosting.com priporoča :