Danes je:


Domov

O pritrkavanju

Linearni motorji

Zvonovi Izola


 

 

To in ono o pritrkavanju

 

 

Poznamo razne vrste glasbe. Ena iz med njih je tudi pritrkavanje. To je ritmično udarjanje s kembeljnom po krilu zvona. Med zvonjenjem se zvon ziblje v ležiščih in tako prisili, da kembelj niha in udarja ob zvon. Pri pritrkavanju pa zvon stoji primiru, kembelj pa udarjamo z roko. Ker so kembrlji večjih zvonov težki, jih privežemo na lesen kol, ki je utrjen v koreniki zvona, ali pa ga privežemo na verigo ki je pritrjena na nosilne tramove, tako, da je le malo odaljen od krila zvona. Pritrkavanje je edina Slovenska posebnost na svetu. Posebnost pa je v tem, da ima vsak zvon svojega pritrkovalca. Pritrkava pa se na tri, štiri največ pet zvonov, če jih je toliko v zvoniku. Kako se je začelo pritrkavat? Neki viri navajajo, da je mojster, ki je uzdrževal zvonove, zaradi dolgočasja začel tolčti v ritmu viž po zvonovih. To je slišal župnik in prihitel v zvonik. Mojster se mu je opravičeval, da ga je mal zaneslo. Župnik pa se ni zmenil za to ampak je mu ukazal naj še enkrat ponovi. To je bilo župniku všeč in je zbral skupino ljudi, ki so se učili pritrkavanja najprej z kladivi potem pa s kembeljni. Iz drugih virov zvemo, da so že začasa Turških upadov bili plat zvona. Pri tem obstaja ena možnost, da so zvonili tako, da so zvon z vrvjo zadrževali, da je kembelj udarjal samo na eno stran krila zvona. Še bolj verjetno pa so zlezli v zvonik in z roko udarjali s kembljem po krilu zvona. Temu se je reklo, da bije plat zvona. Tako zvonjenje se je uporabljalo ob nevarnosti požarov, ob hudi uri in drugih nevarnostih. Saj je bil zvon v starih časih edino sredstvo za obveščanje in iz različnega zvonjenja so ljudje razbrali za kaj gre. Tudi razne povesti in spisi v knjigah večkrat navajajo bitja plat zvona. Zato temu še bolj zagotovo rečemo, da so to začetki pritrkavanja na Slovenskem, kjer se je za različne priližnosti različno udarjalo z kemblji po zvonovih. Pritrkavajo tudi drugje po svetu, vendar tako, da imajo veliko število manjših zvončkov, 16, 24 ali 32, eden muzikant pa igra preko klavijature, kjer kladivca udarjajo po njih.

 


Belltron linearni motorji

 

Ker je v Sloveniji zelo veliko zvonov z pregibnimi kemblji, ki pa niso prava rešitev za naše zvonove, mi je prišla v roke informacija, da je v Italiji svetovno znana firma Belltron, ki izdeluje elektronske zvonove, kontrolerje za zvonove, ojačevalce za ozvočenja prostorov in zunanje okolice, zvočne bokse za ozvočenje prostorov, zvočne troblje za zunanje ozvočenje, elektronske orglje in mikrofone ter zelo dobre rešitve za električni pogon zvonov z takoimenovanimi linearnimi motorji. Pri teh rešitvah ni nobene mehanske povezave med motorjem in zvonom, razen elektromagnetne sile. Ker ni mehanskih delov (verige, zobniki, ležaji) ki se obrabljajo, ni vzdrževanja. Če ni elektrike se zvon se lahko poganja ročno z vrvjo, ker prosto niha. Firma Belltron dobavlja sestavne dele v kit kompletih, ki vsebujejo vse potrebne dele, ki jih rabimo za pogon zvonov z linearnimi motorji. Na izbiro sta dva kit kompleta, z sinhronizacijo zvonjenja zvonov ali brez sinhronizacije. Razlika me kitom z sinhronizacijo in brez sinhronizacije je kontrolnemu modulu in dekoderju, ostalo je enako.Kit vsebuje naslednje sestavne dele: Kontrolni panel, to je frekvenčni pretvornik z krmiljem, linearni motor, kovinsko ploščo in dekoder. Motorji in kovinske plošče so na izbiro v treh velikostih, glede na teže zvonov in služijo za pogon zvonov do teže okroh 2000Kg. Tu vidite kaj potrebujete za izvedbo takega pogona, ter predstavitev firme Belltron. Edina slabost, ki se pojavlja pi teh sistemih je slab izkoristek električne energije. Saj med mora biti med linearnim motorjem in kovinsko ploščo čim manjša medsebojna razdalja, kar pa je v praksi nekoliko težje dosečti. Večja medsebojna razdalja pa pomeni manjša moč motorja in s tem večja poraba električne energije.

Na vrh


Zvonovi cerkve sv. Mavra v Izoli

Ko me je pot zanesla v Izolo, sem si imel priliko ogledati zvonove v cerkvi sv. Mavra, ker so jih predelali na sistem električnega zvonjenja z linearnimi motorji firme Belltron iz Italije. Kemblje so zamenjali z švicarskimi, kovanimi, obešene na usnje in varovane z vrvjo. Jarmi so take izvedbe, da omogočajo lepo zaporedno zvonjenje kljub temu, da so zvonovi direktno pritrjeni na jarem. Ker je zvon pomaknjen nad osovino jarma, se s tem doseže, da zvon niha zelo počasi. Ker manjši zvonovi niso podloženi, so tako odpravljene dinamične sile, ki se pojavljajo, če bi bil mali zvon podložen, da bi imel enako dolžino od osovine jarma do roba krila kot veliki zvon. Edino kar ni najbolj ugodno za male zvonike je, da tak sistem jarma rabi malenkost večjo širino med nosilnimi tramovi. To so le moji videni utisi. Nisem pa videl in slišal kako zvonovi zvonijo.

Po kasnejšem pogovoru z pritrkovalcem iz Izole mi je ta povedal, da ni vse tako kot se sveti. Zvonjenje ni lepo z zaporednim zvonjenje, je tako kot po italiji kjer vsak zvon po svoje poje. Pa tudi z keblji ni vse OK. Pa tudi pritrkavati se ne da kot bi želeli. Izolo sem omenil samo zato, ker kolkor vem je edini zvonik v Sloveniji, kjer so montirali Bellton tehniko. To pa čisto po italjanko na železno konstrukcijo tako, da se udarci zvonov prenašajo na konstrukcijo in ta odaja nepotreben hrup. Kot mi je povedal omenjeni pritrkovalec niso poslušali kolavdatorja Marka Česna in so se raje odločili za italjane, zato je zvonjenje tako kot je.

Na vrh

Izdelava in oblikovanje: Janko Razpet


 

    SLOhosting.com priporoča :